Google Translate – prijatelj ali sovražnik v očeh govorcev sorodnih slovanskih jezikov?

Autor/innen

  • Mojca Stritar Kučuk Universität Ljubljana, Slowenien

DOI:

https://doi.org/10.48789/2022.1.10

Schlagwörter:

strojno prevajanje, učenje jezika, slovenščina kot drugi jezik, anketa

Abstract

Na lektoratih slovenščine kot drugega jezika v zadnjih letih opažamo velik porast uporabe strojnih prevajalnikov. Zato sem ob začetku poletja 2021 med tujimi študenti Univerze v Ljubljani, ki se na lektoratu učijo slovenščino, izvedla anketo o tem, kako pogosto uporabljajo strojne prevajalnike, v katerih kontekstih in kako so z njimi zadovoljni. Iz 104 veljavnih odgovorov se je pokazalo, da so tujim študentom strojni prevajalniki – uporabljajo skoraj izključno Google Translate – v veliko pomoč. Čeprav velika večina anketirancev kot prvi jezik govori enega od južnoslovanskih jezikov, pogosto strojno prevajajo prek angleščine. Prevajalnik uporabljajo predvsem pri pripravi pisnih nalog za fakulteto in pri študiju literature, redkeje med samimi predavanji, najredkeje pa na pisnih izpitih. Strojno večkrat prevajajo posamezne besede in besedne zveze, redkeje pa daljše dele besedil ali celotna besedila. Anketiranci ocenjujejo, da strojni prevajalniki bolje prevajajo posamezne besede kot večje dele besedil, in opozarjajo na težave, kot je slabo prevajanje pogovornih izrazov, ter na nujnost naknadnega pregleda strojnih prevodov. Menijo, da se zaradi prevajalnikov bolje znajdejo v slovenskem okolju, hitreje učijo slovensko in slovenščino uporabljajo bolj pravilno, manj pa se strinjajo s tem, da v slovenščini lažje komunicirajo. To potrjuje, da kljub vedno kakovostnejšim strojnim prevodom učenje jezika okolja, v katerem študirajo, še vedno ostaja nujno.

Veröffentlicht

2022-07-29